Ljubezen je najlepše mogoče čutenje, ko se duša in telo popolnoma predata drugemu človeku.  V tem čutenju se živeči človek razgradi in izgubi lastno dušo. S tem telo sprejema Stvarnika in ga v Duhu usmeri na ljubljeno osebo: partnerja, otroka ali k drugim ljudem. Tako se Ljubezen deli. Človek je bil namreč ustvarjen, da prejme in deli Ljubezen.

Oseba je v Ljubezni nesmrtna, saj je Dušo očistila in razgradila. Zato je Ljubezen močnejša od smrti in teme. V Ljubezni obstaja le večno življenje v Stvarniku, telo pa je kanal Božjega duha.

Ljubezen je najmočnejša sila in jo je sposoben sprejeti vsak, ki želi. Kdor se upira, trpi po lastni volji in krivdi. Ko pa oseba Ljubezen sprejme, jo deli naprej. Kar je narejeno in je čuteno v Ljubezni, je narejeno v Stvarnikovem Duhu. To pa spremeni vse in vsakogar. Vsako materijo ali zunanjo silo.

Ljubezni nihče ne ubeži, saj je Ljubezen najmočnejša volja Duha in edina volja Stvarnika.

Ljubezen je Bog in Bog je Ljubezen. To je edina skrivnost vere.

>>>Več: Biblija duhovnosti – Adamovo razodetje: Geneza

Mojca Cvirn: Nedotakljivi

>Ljubezen je samo igra.< (Love is just a game) Daisy

>Zakaj živiš skupaj s partnerjem? Zaradi užitkov? Ne, zato ker imaš človeka rad.< Brigita

Ljubezen je samo igra.

Stvarnik je dal človeku na začetku le kanček zla, da bi služilo njegovemu razvoju. To je zlo Ljubezni, ki je vpeta v spolnost. Je Ljubezen in goreča zaljubljenost ter igra, ki služi novemu življenju. In novemu razvoju človeštva. To je droben kanček zla, darilo človeku in iluzija zaljubljenosti, da se zaljubljena združita in ustvarita novo življenje. Ko pa ustvarita novo življenje je na vrsti nov začetek. Igre je konec, iluzija se pomiri, na vrsti je Stvarna Ljubezen. Ljubezen do sočloveka.

Več o Ljubezni

Eva:

-          »Ko se bo ljubezen zasidrala med pare, je ni sile, ki bi lahko posegla mednje.«

-          »Ljubezen prejmeš v paketu.«

Otrok:

-          »Ati, mami in še jaz vmes!«

Duhovnik Marko:

-          »Ljubezen je to, če veš, da oseba rada posluša Boba Dylana, ji za rojstni dan kupiš ploščo. Še večja ljubezen je, da osebo opazuješ, kako odvija darilo in se veseli ter sploh ne ve, kdo mu je podaril ploščo.«

-          »Ljubezen je to, da želiš pri spolnosti najprej zadovoljiti partnerja.«

-          »Najlepša slovenska beseda: midva!«

Fotograf Jure:

-          »Ljubezen je, da se naučiš skupaj živeti z osebo.«

Sveto pismo – Biblija

-          »Poljublja naj me s poljubi svojih ust! Saj je tvoja ljubezen opojnejša od vina, opojnejša od vonja tvojih olj…«

-          »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.«

-          »Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.«

-          »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.«

-          »Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti.«

-          »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.«

-          »Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.«

Zaupanje.

Zaupanje je psihološka in duševna vez, ki je skupna prijateljem, parom ali članom družine pa tudi vsem drugim socialnim vezem. Pomeni trdno oporo posameznika, da se lahko zanese na sočloveka.

Včasih se zdi, da je zaupanje dano sočloveku kar tako in da je samo po sebi umevno.  Pa vendar, če se zaupanje izgubi in prelomi, potem je kot kristal, razbit na milijon koščkov. Izjemno veliko truda mora vložiti oseba, da ga pridobi nazaj, pa še takrat ne zasije več v popolnosti. Rane preloma vedno mečejo senco na sijaj zaupanja. Zato, ker se tem ranam reče spoznanje, spoznanje pa je neizbrisljivo.

Vendar pa se ljudje razlikujemo ravno po teh ranah. Namreč, kdor naredi krivico in jo želi popraviti, ta išče odpuščanje. To je človek, ki so ga energije zapeljale. Vendar  je energije obvladal, spoznal krivdo in se želi potruditi za boljši svet. Takšen človek še ni zapravil svoje Življenje, takšen človek je končno prišel na pot Življenja in Ljubezni.

Kdor pa nič ne reče – ali pa se oprosti in ničesar ne naredi  ter dela krivice po starem, temu pa ni pomoči. To je izgubljenec duševnih energij in njegova pot je kot pot preostale materije: prišel je iz prahu in v prah se povrne.

Slika: Kristal kuru kafa

http://www.frpnet.net/yazilar/Anonim/dunyanin-en-gizemli-10-nesnesi.html

Zato imamo ljudje, naš duh ali duša dolžnost upravljanja s svojim telesom, materijo in njenimi energijami. To upravljamo preko umskih in duševnih vzvodov: skozi dušo. Kdor svojo dušo za časa življenja očisti izvirnega in dosedanjega greha, lahko prejme večno življenje. Stvarno življenje večih stoletij v krogu svoje družine, kot so živeli naši očaki.

Kdor pa temu ne sledi in se veri posmehuje, ta prejme bolezen in na koncu smrt. Tega čaka sodba in plamen očiščenja duše v onostranstvu, dokler mogoče ponovno ne bo prejel po milosti Boga, Stvarnika in očeta Duha, možnost za novo življenja. Če pa osebo doleti še hujša kazen, prejme kazen po potomcih še pred lastno smrtjo.

Vsak lahko izbira: ogenj v tem življenju ali po smrti. Duša je namreč last Stvarnika, zato se hoče vrniti nazaj v njegovo naročje. In dokler ne bo očiščena in razbremenjena teže, bo krožila skozi dosmrtne in posmrtne šole trpljenj in čiščenj.

Še za časa življenja je potrebno nenehno samočiščenje: kdor svoje grehe in nagone zavrže, uniči, zamrzne, razseka, okamenja, prestreli ali ožge,  lahko v svojem miru uživa življenje v Ljubezni, saj je zavrgel in obvladal energije, ki so vladale telesu. Tako oseba prejme življenje po Stvarniku, dokler se njegov duh ne bo naveličal sončnih dni. Namesto energije je oseba pridobila Ljubezen ali duh Boga, ki je moč Življenja in gospodar vsega materialnega. Kdor pa se materialnemu podredi – ta pa je izgubil svojo dušo in s tem svoje Življenje.

Če pa pride do prevare,  pride do največjega zla. Partner pri prevari v svoji globoki čustveni intimi preda dušo tretji osebi in s tem partnerju zlomi srce oziroma energijo srčne in spolne ljubezni. Takšna duševna bolečina je tako močna, da je neizbrisljiva. Je energija prevare, ki se nikoli ne izbriše med partnerjema, izbriše jo šele smrt. Zato se imenuje smrtni greh. Smrtni greh pa pomeni nov krog življenja in trpljenja.

Eva pravi, da moški nimajo duše. Zato dušo s prevaro pridobijo od ženske, ki so toliko neumne, da jim nasedejo. In krog življenja se ponovi.

Kar ljudje čakamo je  razodetje Stvarnika ali Ljubezni. On pokaže, da mora vsaka oseba Ljubezen najprej obuditi v sebi, nato pa jo lahko deli dalje. To je tudi skrivnost Ljubezni. Prave in stvarne Ljubezni, ki ne temelji na fantaziji in minljivi strasti, ampak na večni Ljubezni.

>>>Več: Biblija duhovnosti – Adamovo razodetje: Geneza

Sanje 2:”Z obale gledam, kako se v morju igrajo delfini. Želim se pridružiti in pobožati delfina, zato zaplavam v vodo do kraja, kjer še komaj stojim. Mimo priplava delfin in me nežno prime za nogo. Prijem je brezzobi, vendar trden in ne popusti. S tem delfin drži, da ne morem nazaj na kopno in še komaj diham nad vodo.”

Sanje 3:”Na poti se ustavimo ob velikem jezeru, kjer ne moremo čez. Konec poti je na ozkih in mehkih otokčkih iz mivke, kjer se nekateri ljudje sončijo, drugi pa plavajo v jezeru.”

Razlaga sanj: velika voda, jezero in morje je duhovnost. Vanjo se človek potopi skozi aktivno meditacijo namesto spanja. Duhovnost je zlo. Je iluzija psihe, ki prime in ne izpusti. Zato so vse njene pojavne oblike zlo človeka in njegove duše, ki je pridobljena od  zla. Namreč prvobitno dušo Stvarnika je zavrgel Adam zaradi Ljubosumja. Svetlobe, angeli, zlodeji, prikazni, kače, zmaji, ženske, moški, spolne in ostale fantazije psihe so nerealen svet, ki jim ni mesta v zdravem človeku po meri Stvarnika. Saj so vse te iluzije produkt energije ali bipoolarnosti. To človeka dvigne in ga tudi raztrešči. Tudi nebesa in pekel sta produkt Zla, saj če zlo ne bi osvojilo zemljo, potem bi ljudje živeli v božjem duhu in pekla ne bi potrebovali. Nebesa in pekel sta ustvarjena za čiščenje duše pred ponovnim rojstvom ali reinkarnacijo na približno 20 let.

Katoliška cerkev se na primer v zvezi z duhovnostjo še posebej boji vzhodnjaških religij kot je budizem, joga in podobno. Namreč te religije so močnejše v duhovnosti kot je katoliška in s tem tudi  močnejše v manifestaciji Zla. Največje zle duhovnosti in religije pa so duhovnosti skozi spolno energijo kot so tantrične tehnike. Z njimi učitelji zlorabljajo spolnost kot pot skozi duhovnost in se s tem napajajo, učenci pa pridobijo neizbrisljivo izkušnjo, pred katero ne morejo iz duhovnosti. To je iniciacija kobrinega vdiha, kače, ki je samo jedro zla.

Vendar se človek ne more izogniti duhovnosti, saj se le skozi duhovnost lahko očisti lastno zlo.  Namreč če želi oseba rešiti svojo psiho ali lastno dušo mora zaplavati v duhovnost skozi meditacijo očiščenja. S tem se uniči lastna karma in nevtralizira telesno trpljenje. Pot je bila včasih težka, saj je bilo težje priplavati na kopno kot skočiti v duhovnost. Posebej v religijah, kjer so veljale nasilne metode trpljenja, ki pa so le trpinčile telo, duše pa niso rešile. Danes pa je lažje, saj je konec drugega tisočletja in je čas padca zla. Sedaj po Stvarnikovi volji prihajajo na zemljo duhovni zdravilci z močjo očiščenja. To so zdravilci in duhovni svetovalci ter sopotniki, ki prakso zdravilstva predajajo naprej. In ko človek prileze iz duhovnosti očiščen na kopno se prebudi iz iluzij, se rasvetli in s tem postane stvaren, realen in pomirjen v energijah. Tako lahko živi v duhu Stvarnika.

S tem prejme človek bogato plačilo obračuna z duhovnostjo:  Stvarnika, ki se kanalizira skozi očiščeno osebo, moč Življenja in podeljeno večno Ljubezen.

Zakaj se dva človeka v visoki zaljubljenosti spoznata, s čustvi poletita v nebo, čez čas pa se zaljubljenost ohladi in postane hladna, nezanimiva, spolno nevtralna in se raztrešči na puščavskih tleh? In kako to, da se lahko zaljubljenost in čustva partnerja usmerita čez čas usmeri k drugi osebi, kar povzroči zlo in trpljenje?

Zato ker ni med ljudmi prave ljubezni. Takšna zaljubljena ljubezen temelji na  spolnosti in spolni energiji, ki čez čas popusti. Je bipolarna in je čustvo zla. Spolnost je namenjena ustvarjenju novega življenja, ljudje pa jo uporabljajo za užitke.  Namreč kar bi moralo pripeljati do večne Ljubezni se pogosto konča s prevaro, kar uniči partnerstvo in razbije družine. To se dogaja zato, ker sta v duhovnosti  telo in glava človeka ločena. Zato moški funkcionira skozi spolnost in je srce povezano s spolnimi organi namesto z glavo. Ženska pa takšnega moškega sprejme in se usmeril v denar in blagostanje.

Prava ljubezen pa je ljubezen Stvarnika, stvarna ljubezen.  Je kot zdrava ljubezen do otrok. Starši otroke neskončno ljubijo, se zanje žrtvujejo vendar so nepopustljivi pri vzgoji. Takšna ljubezen ne temelji na spolnosti in čustvih temveč na življenju. Takšna ljubezen je stvarna, zemeljska, neduhovna in večna. Je ljubezen večne zaveze in pripadnosti. To je Ljubezen Stvarnika, Boga in Očeta duha.

Takšna Ljubezen bi morala kraljevati med pari.

In največja skrivnost te Ljubezni? Da jo morata partnerja poiskati vsak v sebi.