Zato imamo ljudje, naš duh ali duša dolžnost upravljanja s svojim telesom, materijo in njenimi energijami. To upravljamo preko umskih in duševnih vzvodov: skozi dušo. Kdor svojo dušo za časa življenja očisti izvirnega in dosedanjega greha, lahko prejme večno življenje. Stvarno življenje večih stoletij v krogu svoje družine, kot so živeli naši očaki.

Kdor pa temu ne sledi in se veri posmehuje, ta prejme bolezen in na koncu smrt. Tega čaka sodba in plamen očiščenja duše v onostranstvu, dokler mogoče ponovno ne bo prejel po milosti Boga, Stvarnika in očeta Duha, možnost za novo življenja. Če pa osebo doleti še hujša kazen, prejme kazen po potomcih še pred lastno smrtjo.

Vsak lahko izbira: ogenj v tem življenju ali po smrti. Duša je namreč last Stvarnika, zato se hoče vrniti nazaj v njegovo naročje. In dokler ne bo očiščena in razbremenjena teže, bo krožila skozi dosmrtne in posmrtne šole trpljenj in čiščenj.

Še za časa življenja je potrebno nenehno samočiščenje: kdor svoje grehe in nagone zavrže, uniči, zamrzne, razseka, okamenja, prestreli ali ožge,  lahko v svojem miru uživa življenje v Ljubezni, saj je zavrgel in obvladal energije, ki so vladale telesu. Tako oseba prejme življenje po Stvarniku, dokler se njegov duh ne bo naveličal sončnih dni. Namesto energije je oseba pridobila Ljubezen ali duh Boga, ki je moč Življenja in gospodar vsega materialnega. Kdor pa se materialnemu podredi – ta pa je izgubil svojo dušo in s tem svoje Življenje.

Josephine Wall: Leo